Ugotavljanje povezav med faktorji, ki vplivajo na finančne kazalce poznamo pod terminom model dobičkovne verige (Profit Chain Modeling). Zanesljivost korelacijskih izračunov je odvisna od števila podatkov s katerimi vstopamo v analizo. Najuspešnejši modeli dobičkovnih verig so bili zgrajeni na podlagi primerjav med poslovnimi enotami na primer trgovinami, programi sorodnih proizvodov,  blagovnimi znamkami in podobno. Pri tem moramo imeti tudi podatke o poslovnih rezultatih vsake izmed enot, ki sodeluje pri analizi. Potem lahko začnemo zajemati podatke o zadovoljstvu in lojalnosti odjemalcev, zadovoljstvu in zavezanosti zaposlenih. Več poslovnih subjektov uporabimo za analizo, boljši bodo rezultati. Dovolj uporabne modele dobimo že pri analizi, ki obsega 10 do 20 poslovnih enot.
Zgornja slika podaja model, ki kaže, da 5% povečanje zavezanosti zaposlenih izboljša lojalnost odjemalcev za 2%, kar se odraža na 2% povečanju dobička. Za navedeno družbo to pomeni 72 mio. $ letno.
Modele je možno izdelati le za vsako družbo posebej in jih ni mogoče prenašati na druge družbe, ker temeljijo na izmerjenih spremenljivkah, ki vplivajo na izide poslovnih procesov.