Korak D4: Določitev in preverjanje izvornih vzrokov
V tem koraku naredimo analizo izvornih vzrokov. V obrazec vpišemo podroben opis mehanizma nastanka problema na podlagi katerega mora biti jasno, da v celoti razumemo vzroke.
Predstaviti moramo izvorni vzrok, ki je povzročil problem. Opis mora pokazati celotno zaporedje dogodkov od proženja do dejanskega nastanka problema. 
Korak D5: Izbira stalnih ukrepov – določitev in preverjanje korektivnih ukrepov
V tem koraku določimo možne korektivne ukrepe, s katerimi bomo odpravili izvorni vzrok. Določimo tudi izvajalca korektivnih ukrepov in roke. Navesti je treba razloge za izvedbo korektivnih ukrepov in njihovo povezavo z izvornim vzrokom.  Včasih je treba za določitev korektivnih ukrepov opravit dodatne analize in študije. To so verifikacijske aktivnosti s katerimi zagotovimo, da bodo korektivni ukrepi resnično učinkovali tako, kot je zamišljeno. To je treba opravit takrat, ko bi lahko nastopile resne posledice (nevarnost za ljudi ali nastanek materialne škode, ki je višja od stroškov verifikacijskih aktivnosti).
Korak D6: Uvedba in validacija izvedenih ukrepov
V tem koraku dejansko izvedemo korektivne ukrepe in dokumentiramo izveden aktivnosti. Izvedene ukrepe validiramo.Če izvedeni ukrepi ne dajejo pričakovanih učinkov, je treba opraviti izboljšave ali ponoviti postopek.
Korak D7: Preprečevanje ponavljanja problemov
Ta faza se ne nanaša na korekcijo problema, ampak evidentiramo vse podobne proizvode in procese, kjer bi podobne okoliščine lahko povzročile nastanek podobnega problema.
Pomemben vidik tega koraka je standardizacija korektivnih ukrepov.