Ankete zadovoljstva odjemalcev so pogosto polarizirane. Odgovarjajo predvsem tisti odjemalci, ki so motivirani, to pa so predvsem navdušeni in razočarani. Če pošljemo vprašalnik določenemu številu oseb, to ne pomeni, da bo anketne liste izpolnil reprezentativni vzorec odjemalcev. Statistični izračuni pa so nepravilni, če vzorec ni reprezentativen.  Zato analiza rezultatov anketiranja ni enostavna, še težje pa je narediti plan izboljševanja s katerim naj bi izboljšali zadovoljstvo odjemalcev.
 
Napačno je tudi mišljenje, da lahko dobimo podatke o zadovoljstvu z analizo pritožb in reklamacij.
Vsekakor so korektivni ukrepi, ki jih določimo na podlagi analize pritožb upravičeni, ker predstavljajo izboljšave s katerimi zmanjšujemo nezadovoljstvo odjemalcev.
 
Kadar uporabljamo vprašalnike, ki so prikazani v primeru 1 in 2, je treba uporabiti dodatna orodja s katerimi ugotavljamo, kaj je treba izboljšati.
Primer uporabe pareto analize za ugotovitev področja izboljšave:
Kadar uporabljamo vprašalnike, ki so prikazani v primeru 3 in 4, nam vprašalnik poda odgovore na vprašanji:
• Kaj je za kupca pomembno?
• Kako kupec ocenjuje našo uspešnost pri realizaciji določenega parametra?
Zato posebne analize za ugotovitev predmeta izboljšave niso potrebne.